Ko sem prvič slišala za izraz elektroerozija, sem mislila, da je to nekaj podobnega, kot kamnolom smo, da vključuje elektriko. Ne vem, zakaj, ampak to je bila prva asociacija na to besedo, ki sem jo slišala. Sem pa vsaj zadela to, da je nekaj v povezavi z elektriko.

Prijatelj, ki je nekaj razlagal o tem, pa mi je potem razložil, da je to postopek obdelave kovin z elektriko. No, vseeno mi ni bilo popolnoma nič jasno tudi po tem, ko mi je malce več povedal o tem, kaj je elektroerozija, ker si tega električnega postopka še vedno nisem predstavljala. Vse, kar mi je uspelo razumeti, je, da elektroerozija, naredi neke specifične kovinske dele. Preveč kompleksno je bilo vse za moje možgane, zato se nisem kaj preveč ukvarjala s tem.

Še dobro, da se je tema pogovora potem spremenila v nekaj meni bolj domačega in sem se lahko počutila malce bolj razgledano. Tema se je namreč od tega, kaj je elektroerozija, spremenila v okoljevarstvene zadeve, kjer sem pa mnogo bolj domača. Mnogo raje se pogovarjam o stvareh, ki jih razumem in tudi če izvem, kaj novega si lažje zapomnim. Ta tema je namreč nanesla, na to, kako iz odpadne plastike nekje že gradijo ceste, ki naj bi bile bolj odporne kakor asfaltne ceste. Naj bi bilo celo tako, da se mnogo manj lomijo delci ceste med vožnjo avtomobilov po njej in da se razmišlja o tem, da bi se odpadna plastika začela bolj uporabljati za gradnjo cest. Zelo zanimiv podatek, ki ga še nisem slišala, ampak vseeno malce dvomljiv tako, da sem rekla, da bom šla vseeno preverit na splet, ali je vse to res. Včasih je kakšen takšen podatek tudi neresničen namreč.

Sem pa malce kasneje zalotila tega gospoda, ki je bil tako zagret z razlaganjem, kaj je elektroerozija, vse to razlagal neki drugi skupini ljudi, ki so vili videti, kot da jim je to bolj poznana tema, kakor je bila meni.

…