Če pa kaj spoštujem, so pa to zagotovo delavci, ki čistijo steklene stavbe, medtem ko je delovni oder napeljan s strehe. Ne obstaja plačilo, ki bo mene prepričalo, da bi kaj takega delala. Najbrž bi se mi zvrtelo v glavi, slabo bo mi postalo in zagotovo me me morali reševati iz tam. Kar bi bilo zagotovo skrajno neprijetno najbrž.
Takšna je moja misel vsakič, kadar čistijo okna v stavbi, kjer delam. Tisti delovni oder se pripelje mimo, na njem so čistilci, ki čistijo okna in potem se odpeljejo naprej. Kakor koli je videti varno, je meni takšen pogled prav neprijeten. Saj vem, da sem popolnoma brez razloga takšnega menja, ampak tako je. Kakor mi je slabo vsakič, ko mi vzamejo kri, mi je neprijeten pogled na videči delovno oder in prav nič ne morem. In zato enostavno spoštujem vse, ki so sposobni se spraviti na takšen delovni oder, opravljati delo in še biti dobre volje.
Ta teden čistijo okna na naši stavbi. Ker je zelo visoka in je cela v steklu, imajo čistilci zelo veliko dela. Že takoj zjutraj, ko pridem v službo, jih vidim, kako visijo na eni strani stavbe in čistijo okna, ko odhajam iz službe, pa so že čisto na drugi strani. Kljub temu da vem, da ima tak delovni oder preskrbljeno za varnost za vse možne situacije, se vedno vprašam. Kaj pa, če se vseeno kaj zgodi? Ampak saj vem, da se ne bo, ker je skoraj nemogoče.
Konec tedna je bila naša stavba v celoti očiščena, okna so bila tako lepo očiščena, da se je cela stavba prav svetila. Tudi razgled iz naše pisarne je bil popolnoma drugačen in imeli smo še več svetlobe. S stavbe tudi ni več visel delovni oder, ker so bili čistilci in jaz sem se lahko oddahnila od nepotrebnih skrbi.…