Pet let je naokoli in spet je na vrsti gastroskopija. Sedaj bo že tretja po vrsti. Z mojo osebno zdravnico sva se dogovorili, da bova to preiskavo preventivno ponovili vsakih pet let. Malo zaradi tega, ker imam večkrat težave z prebavo, pogosto me peče zgaga in občasno imam bolečine v želodcu. Poleg tega je moj oče imel raka na želodcu, tako da tudi družinska prognoza ni najbolj idealna.
Še vedno se spomnim kako je bilo, ko sem šla prvič. Takrat sem že ob besedi gastroskopija dobila kurjo polt. Vendar me je mož prepričal, da grem, saj je dobro, da se bolezen odkrije pravočasno. Prijateljica, ki dela v lokalni bolnišnici in ki je vedela kako me je strah, mi je priporočila h kateremu zdravniku naj grem. Rekla mi je, da bom pri njemu zagotovo v dobrih rokah in da bo previdno opravil preiskavo. Kasneje sem izvedela, da ga je opozorila kakšno reakcijo beseda gastroskopija izzove pri meni.
Moram priznati, da je bil res nežen, in me je ves čas spraševal, če sem v redu . Od takrat dalje mi je dosti lažje, kadar vem, da je spet na vrsti gastroskopija, čeprav mi je še vedno malo nelagodno. Sicer grem vedno k temu zdravniku, ker me že pozna in ve kako delati z mano, kljub temu, da moram na njega čakati malo dlje, saj je zelo zaseden.
Zadnjič mi je sodelavka potarnala, da jo čaka gastroskopija in da jo zelo skrbi. Takoj sem ji povedala svojo zgodbo in ji priporočila dotičnega zdravnika. Rekla sem ji tudi, naj mu pove, kako jo je strah, saj bo potem še bolj pazljiv, da je ne bi še dodatno prestrašil. Bila mi je zelo hvaležna, saj je uspešno prestala preiskavo.
Predvsem sem hvaležna, da do sedaj gastroskopija ni pokazala nobenega resnega obolenja in srčno upam, da bo tako še naprej.…