Ste vedeli, da se z vraščanjem nohtov v tem hipu spopada kar četrtina vsega prebivalstva. Torej je vračen noht precej pogost pojav, ki se pojavlja predvsem pri mlajši populaciji. Pojav nastane zaradi nepravilne rasti nohta v obnohtje ter nohtno ležišče. Najpogosteje se vraščen noht pojavi na palcih nog. Prav tako je možen tudi na rokah. Noht, ki se vrašča, se lahko vname ter bolnika ovira pri vsakodnevnih opravilih.
Vzroki za vraščen noht so lahko prirojeni pa tudi pridobljeni, na primer zaradi poškodbe, bolezni nohtov, nepravilnega striženja. In kakšni so znaki za vraščen noht, ki se pojavi na nogi ali roki? Značilna je bolečina v obnohtju. Ta je še zlasti izrazita ob pritisku na obolelo področje.
Kakšno je zdravljenje za vraščen noht
Za vraščen noht obstajajo različne oblike zdravljenja. V začetni obliki je zdravljenje konzervativno, in sicer z alkoholnimi obkladki. Pri napredovalnih oblikah pa je potrebna celo delna odstranitev nohta ali pa odstranitev mrtvine.
Če se vraščen noht ponavlja, je vsekakor potrebno zoženje nohta z ležiščem. Poseg se praviloma opravi v lokalni-prevodni anesteziji. Če pa se vnetje razširi na okolno tkivo, pa je upravičeno tudi sistemsko jemanje antibiotikov.
Kaj se pripeti, če vraščenega nohta ne zdravimo
Če vraščen noht pustimo kar pri miru ter ga ne zdravimo, nas lahko precej hitro doleti infekcija. Rana se namreč okuži in razširi na lokalna tkiva. Obenem pa se začne odmiranje tudi celega nohta. Prizadeta oseba ob tem lahko doživi hujše poškodbe stopala ter noge. Posledično je oteženo gibanje.
Ne nazadnje vraščen noht lahko vodi tudi v trajne posledice slabše mobilnosti ter v širjenje infekcije po koži ter ostalih organih. Za nekoliko težje poškodbe tkiva ter nohtov je vsekakor potrebna medicinska pedikura.
Naravne rešitve za vraščen noht
Nekateri starejši ljudje pa prisegajo na nekatere povsem naravne rešitve za vraščen noht, ki jih lahko izvedete kar doma pod lastnim okriljem, seveda v primeru če zadeva ni preveč resna. Prizadet prst na roki ali nogi lahko na primer obložite z ledenimi kockami.…
Približno leto po tem, ko sem se preselila sem, kjer smo sedaj, me je soseda prepričala, da ji šivam lamelne zavese za njena naročila. Ker sem bila časovno omejena sem ji sicer priskočila delno v pomoč, a le to za kratek čas. Zelo rada šivam, tega ne bom zanikala, ampak takšna monotona šivanja me vedno odvrnejo od dela, ker me demotivirajo. Zelo uživam v tem, da delam vedno nekaj novega, ker je bolj ustvarjalno. Sem pa tja sicer vzamem kakšno kratkoročno delo, ampak le v primeru, da je zelo kratko. Ne glede na to, da lamelne zavese potrebujejo le dva šiva in ni zahtevno delo, je zame enostavno preveč enolično, da bi lahko to delala vsak dan.
Mi je bilo pa zagotovo v veselje, ko sem sem sem in tja malce pogovarjala o tem, kaj počne, koliko dela ima in kako se je vse skupaj začelo. Nekega dne mi je razlagala, da je poslala več kot tristo emajlov v različna podjetja, da so naročila za lamelne zavese končno začela prijahati. Začelo se je z nekaj podjetji, ki pa so seveda, ko so bila zadovoljna z izvedbo predala dobro besedo dalje. V približno letu dni pa se je zgodil prvi razcvet, saj je, komaj še dohajala naročila in tako so se lamelne zavese začela izdelovati pri zunanjem izvajalcu. Takrat je tudi imela manjše težave, saj po tem, ko je morala predati šivanje nekomu drugemu, opazil, da se ji izračun ni izšel več tako kot bi želela. Zaradi tega je morala za lamelne zavese dvigniti ceno, kar pa je privedlo, da manjših nevšečnosti pri naročniku. Ker pa so s tem lamelne zavese postale še lepše in bolj kakovostne, kot so že bile, se je val nezadovoljstva sčasoma umiril.
Posel je lahko nadaljevala bolj umirjeno naprej, saj izdelava ni bila več njeno delo, temveč le še sestanki, usklajevanja, dobava in skrb za stranke. Zanimivo kako lahko preprost izdelek, kot so lamelne zavese, postanejo zelo odnosen posel. …
Nakup čolna ali jadrnice je zagotovo ena izmed najbolj kompleksnih stvari, ki jih ne počnete ravno pogosto. Če pa k temu dodamo, da je takšen nakup dolgoročna investicija, potem je navtična trgovina vsekakor vredna obiska. V njej boste poleg plovil našli še pester nabor dodatne opreme in opremo za druge vodne športe.
Če pa se še niste popolnoma odločili, ali je nakup plovila za vsa resnično pravi način dopustovanja, pa se odločite lahko tudi za njegov najem. Tudi v tem primeru vam navtična trgovina omogoča najem enega od svojih plovil, s katerim se lahko brezskrbno odpravite na dopust, be da bi zato potrebovali celo bogastvo.
Zakaj se vam splača nakup plovila v navtični trgovini?
Glede na to, da ste verjetno eden izmed tistih, ki ste nakup plovila že dalj časa načrtovali in zato varčevali svoj denar, se je potrebno takšnega nakupa lotiti premišljeno. Zato vam je navtična trgovina s svojimi strokovnjaki na področju navtike vedno na razpolago, da vam ustrezno svetuje.
Najbolj pomembno je, da poiščete čoln ali jadrnico, ki bo ustrezala vašim potrebam in željam. Ne kupujte največje jadrnice zgolj zato, ker jo ima vaš sosed. Ker ima navtična trgovina pester prodajni program, boste skupaj z zaposlenimi zagotovo našli plovilo, ki vas o prepričalo.
V navtični trgovini najdete tudi ogromno dodatne navtične opreme.
Seveda pa lahko po ponudbi navtične trgovine pobrskate tudi takrat, ko ne načrtujete nakupa čolna. V njej boste našli ogromno dodatne opreme, kot so na primer različne vrste verig, karabinov, kompasov in drugih pripomočkov, ki so potrebni za varno in brezskrbno plovbo.
V ponudbi pa boste našli tudi veliko izdelkov za vzdrževanje in čiščenje plovil, zato bo z izdelki, ki vam jih ponuja navtična trgovina, tudi vzdrževanje vašega plovila od sedaj naprej veliko bolj enostavno. …
Preveč sem se razdajala in prav nič nisem imela od tega. Prišel je dan, ko sem spoznala, da sploh ne vem, kdo sem in kaj si želim in takrat se je prebudila moja osebnostna rast, ker sem vedela, da tako naprej ne morem živeti.
Takrat sem v sebi čutila eno energijo, ki mi je govorila, pojdi za tisto srečo, ki te čaka, ne odnašaj več, kajti hoditi za drugimi ni prav in ti na dolgi rok ne prinese sreče, ker se enostavno nikoli ne spoznaš. Bila sem v srednjih letih, samska, žalostna, zdelo se mi je, da so okoli mene vsi srečni in da živim prav. Nekaj časa sem bila vedno najbolj glasna in samozavestna, na koncu pa sem ugotovila, da so vsi bolj srečni kot pa jaz, ko sem jim pametovala.
Zaključila se je ta moja zgodba in pri meni se je začela osebnostna rast, ki pa ni bila lahka. Ne vem, kako bi to razložila, ni bila lahka, ampak je bil občutek tisti, da sem svobodna in da imam sedaj čas zase in ne za druge. Kako narobe sem počela, ko sem neprestano mislila, da moram svoje mišljenje deliti okoli in ljudi prepričati, da imam jaz prav. No, ko sem to spoznala, da to ni prav, je bolelo, ker sem vedela, da sem zamudila svoj čas. Moja osebnostna rast je bila najbolj učinkovita, ko sem bila sama z seboj in ko sem morala sama reševati stvari, za katere sem prej mislila, da niso pomembne in da so enostavne.
Sedaj sem se našla, osebnostna rast se je začela pred dvema letoma in lahko rečem, da sem na začetku. Še veliko je potrebno, da bo moja osebnostna rast rasla in da bom res srečen človek v svoji koži in ponosna nase, kar bom v življenju dosegla. …
Mogoče imam jaz napačno prepričanje, a kakor jaz vidim, se spodnje majice skoraj ne nosijo več. Prav spominjam se pa svojega dedka, kako je vedno nosil spodnje majice in če je slučajno kaj takšnega delal, da se je prepotil, si jo je vedno zamenjal. A prav nikoli mu moja babica ni prinesla samo majice s kratkimi rokavi, vedno je bila spodaj spodnja majica. To mi je ostalo v spominu in ko sem enkrat to rekla, mojemu možu, zakaj on ne nosi prav nikoli spodnje majice, me je začudeno gledal.
Potem pa smo imeli eno praznovanje in ker moj mož imel tanko majico, sem bila prepričana, da bo oblekel spodnjo majico, ker bo tako vse skupaj lepše izgledalo, saj je tudi imel kakšne kilogram preveč in tako bo trebušček mogoče malo bolj skrit.
Ni me hotel poslušati, ker on spodnje majice ne nosi. Potem pa, ko se je praznovanje začelo in je videl, da imajo prav vsi moški spodnje majice, mu je bilo kar malo nerodno. Takrat pa je bilo prepozno, ker je spodnja majica ostala doma. Naslednjič bo še kako vedel, da se ob takšnih priložnostih spodnje majice enostavno nosijo, ker poudarijo eleganco moškega. Tako je treba imeti, če hočeš biti eleganten in oblečen tako, da se boš potem med ljudmi tudi dobro počutil.
Ja, moški so svoj svet, raje bi videla, da bi se oblačili malo bolj elegantno in več za to naredili sami. Moj mož, dokler nima vse polikano niti ne obleče. Da pa bi se kdaj on odločil in bil likal in zlagal, pa mu niti na pamet ne pride. To mu je enostavno žensko delo in če bi ga hotela v to siliti, se lahko samo skregava. Tako je danes to, da se spodnje majice skoraj ne nosijo več. Tisti, ki pa jih nosijo, pa jih nosijo redno. …
Moški imajo različne stile, eni so vsak dan elegantni, drugi športni. Nekateri dajo veliko na svoj izgled in temu posvetijo kar nekaj časa, nekateri pa so zjutraj urejeni v 5 minutah in to je dovolj za cel dan. Sam sodim med moške, ki mi urejenost pomeni veliko in tokrat me je očarala ura Certina, ki sem jo videl pri kolesarju.
Tudi sam sem kolesar in večkrat si vzamem čas, da kolesarim tudi po 4 ure skupaj. V našem kraju se tisti pravi kolesarji, kar poznamo med seboj in tako včasih malo poklepetamo, če se ustavimo na istem počivališču. Prav nikoli nismo tiho, tako si povemo nekaj besed, posedimo in gremo na prej vsak svojo pot. Tokrat sem klepetal z enim, kateri je imel res lepo uro in nisem mogel preko tega, da ga nisem vprašal, katero uro nosi?
Povedal mi je, da je to ura Certina in da je zelo zadovoljen z njo, ker jo lahko uporablja tako v službi kot pa tudi pri športu. Le poredko jo da dol, nosi jo vsak dan. Ta ura Certina me je res pritegnila in komaj sem čakal, da sem prišel domov, da sem lahko šel na net, da sem si te ure Certina pogledal zelo natančno. Jaz, ko nekaj vidim in mi je tako lepo, si potem to želim in neham razmišljati o tem.
Ker so mi ure Certina bile res dobre in lepe, sem se seveda odpeljala do trgovine in si kupil čisto isto, kot jo je imel ta kolesar, ker mi je bila noro lepa, imela to modro barvo, ki me je pritegnila, da sem uro opazil in sedaj nisem mogel kupiti druge kot pa to.
Včasih ljudje opazimo nekatere stvari na drugih ljudeh in si jih želimo, tako sem si jaz tokrat želel ure Certina in sem si jo tudi privoščil. Nakup, za katerega mi ni žal. …
Preden smo mi to ugotovili, so se žlebovi zamašili. Prav spominjam se, kako sem vsako jutro slišala petje ptic in ropotanje po žlebovih, ampak res si nisem mislila, da bodo ptiči naredili gnezda v žlebovih.
Potem pa je prišel en naliv in voda je tekla peko žlebov, takoj sem vedela, da ne dežuje tako močno, da ne bi moglo požirati vode. Tisti trenutek tudi mož ni mogel nič, šel si je samo pogledat, kje voda najbolj teče preko, da bo potem, ko bo nehalo deževati, pogledal, ali so žlebovi prazni, ali pa so zamašeni.
Takrat nobenemu ni padlo na pamet, da so gnezda ptičev kriva, bolj sva se obremenjevala, da so otroci vrgli kaj na streho, žogico, ali kaj podobnega in da so se žlebovi zamašili. Ko je dež nehal, se je mož odločil, da pogleda, kaj se v bistvu dogaja in ni skrival presenečenja, ko je videl, kaj je dejansko krivo, da so naši žlebovi bili polni vode.
Ja videl je ptičja gnezda in ta so zamašile žlebove!
Tudi to se dogaja, tako so se žlebovi morali očistiti, še dobro, da v gnezdih ni bilo nobenih jajc, ker potem ne vem, kaj bi naredili, kajti ne moreš kar vzeti vseh jajc in jih brez slabe vesti vreči stran. Saj tega problema nismo imeli. Tako so bili žlebovi spet čisti in prazni. Vendar oba sva vedela, da to ni rešitev na dolgi rok, ker bodo ptiči spet začeli delati gnezda.
Nobene druge rešitve ni bilo, kot samo ta, da občasno gre mož pregledat žlebove, kajti šele tako bodo lahko žlebovi vedno prazni in čisti.
Jaz, ko sem spraševala druge, če se je njim kdaj to zgodilo in če poznajo nekoga, ki so imeli ta problem, nisem zvedela prav za nobenega, tako da očitno so res naši žlebovi nekaj posebnega, da imamo v njih gnezda.…
Že od malega sem vedno gledala svojo sestro, ki ima lepe polne ustnice in si jih tudi jaz želela. Takrat, ko sem bila jaz majhna, povečanje ustnic ni bilo tako popularno, kot pa je danes. Danes je vse čisto drugače. Danes je povečanje ustnic, čisto navaden rutinski poseg, ki si ga lahko privošči že vsaka ženska.
Tako sem tudi jaz začela razmišljati, da bi si lahko končno naredila povečanje ustnic, ker sem si to res želela že od malih nog. Ne vem, zakaj me je bilo tako strah. Vem pa, da mene je vseh sprememb zelo strah, najraje vidim, da se pri meni nič ne spremeni, vse kar se posega v moje telo me skrbi. Tako sem bila skeptična, če grem na povečanje ustnic ali čeprav sem se zavedala, kako si to močno želim.
Prijateljica mi je svetovala, naj grem na pogovor in se bom po pregledu odločila. Vedela sem, da je to brez pomena, ker če bom enkrat šla na pogovor, potem se bom za to definitivno odločila. Malo je takih, ko gredo na pregled, da si naredijo povečanje ustnic in se potem za to ne odločijo, samo odvisno je, kako si to naredijo, v to sem prepričana.
Tako sem dolgo premišljevala, kaj naj naredim, ali naj si dam povečanje ustnic ali ne, na koncu pa sem se odločila, na podlagi ene gledane oddaje, kjer je bilo lepo opisano, kako to naredijo. Tako sem se naročila na pregled, čez 3 tedne sem imela povečanje ustnic in sem zadovoljna. Sedaj se sprašujem, zakaj sem tako dolgo čakala in da bom morala za naprej v življenju biti bolj odločna, kot sem sedaj, ker tako ne bom dosegla prav nič. Moje ustnice so sedaj polne, lepo je videti, lepša sem. Še dobro, da je povečanje ustnic, danes dostopno vsakemu. …
Poznate tisti občutek, ko si v polno zaseden, ura je malo čez 15h, vračaš se iz službe, skočiš v trgovino, nato po otroka v vrtec. In takrat, ti zazvoni telefon, klicni center zavarovalnice. Iz vljudnosti se oglasiš, pa te kar ne pusti do besede. Znano?
Pretekli teden se mi je to zgodilo kar 3x. Vedno so me klicali popoldan, ko imam že tako malo časa. Že pred časom, sem ci začela številke shranjevati, zato točno vem, kdaj me kliče klicni center katere od zavarovalnic. In se takrat niti ne oglasim več. Včasih pa kličejo tudi iz kakšne nove zavarovalnice ali celo iz osebne številke. In takrat me dobijo nepripravljeno. Enkrat so me klicali, ko sem šla ravno iz vrtca. Otrok malo siten, cel dan se nismo videli, ima veliko za povedati, na drugi strani pa gospod, ki noče slišati, da me zavarovanja ne zanimajo. Kar naenkrat se slišim, da potrdim dogovorjeno uro za sestanek. Sploh ne vem kdaj jo je izsilil iz mene. Vem, da je klicni center njihova služba, pa vendar sem besno kot ris.
Čez 2 dni se z otroci igramo popoldan v parku. Ravno tečem za žogo in ponovno zvoni telefon. Neznana številka. Oglasim se in ponovno klicni center ene od zavarovalnic. Spet ponuja enako stvar kot tisti pred dvema dnevoma. Povem, da imam že vse urejeno in ne potrebujem nič. Tega sem se malo lažje otresla.
Potem pa se zgodi v nedeljo zvečer. Ponovno klicni center ene od zavarovalnic. Oziroma sploh ni bila zavarovalnica, ampak neka družba, ki dela za zavarovalnice. Verjetno je klicni center, ki samo pridobiva termine za različne zavarovalne agente. Že to, da me kličejo v nedeljo, me je razkurilo, da o uri sploh ne govorimo. Gospodično na drugi strani sem prav pošteno nahrulila, da so že tretji, k ime ta teden kličejo za popolnoma enako stvar in kje za vraga so dobili mojo telefonsko številko in naj jo takoj brišejo iz njihove evidence. Ta klicni center me ne bo več klical.…
Čutil sem, da se me nekaj loteva. Kaj se dogaja z menoj, zakaj imam samo črne misli, kje je moj smeh in moja sproščenost? To so bile moje misli zadnje čase in depresija ni bila daleč, prav čutil sem, da moram stvari vzeti v svoje roke, če ne bo ni dobrega.
Zjutraj doma sem pil svojo jutranjo kavo in premišljeval same negativne in slabe stvari. Kar naenkrat me je spreletelo in bil sem šokiran, kako vse skupaj vidim. Samo pritoževal sem se, vse je bilo črno, nisem videl niti ene svetle točke. To je bil zame alarm. Toliko pa že vem, da takšno razmišljanje in počutje me ne bo pripeljalo daleč, le depresija bo prišla. Odpeljal sem se v službo in prvo kar sem naredil, sem stopil do šefa in ga prosil za 3 tedne dopusta.
Seveda sem se zavedal, da je to veliko, a toliko sem čutil, da, potrebujem. Šef ni bil vesel, a mi je vseeno odobril, ker sem bil vedno dober delavec. Vprašal me je, zakaj tako na hitro? Nisem mogel lagati, povedal sem mu, da se ne počutim v redu in da dopust potrebujem. Naprej me ni spraševal, saj je bil pameten človek. Jaz pa sem si takrat rekel: No, depresija priti, če si upaš, spakiral kovčke, se usedel v moj avto in šel.
To sem naredil prvič v življenju in tako je ustrezalo, kamen se mi je zvalil iz srca, nisem več čutil teže na prsih, začel se dihati globoko. Šokiran sem bil, kako sem zadnje čase plitko dihal, ni čudno, da je depresija pred mojimi vrati. Vedno bolj sem bil pozoren na svoje dihanje, da je le bilo globoko. Odločil sem se za zdravje in se odpeljal na morje, v hribe, mesta, odločitve so padale spoti in tako je padala depresija. Po treh tednih sem se vrnil nasmejan in nov.…