Že nekaj časa nisem mogla dobro spati v svoji spalnici, zato sem mnogokrat prespala kar na sedežni v dnevni sobi. Ker sedežna ni imela ustreznega ležišča, me je zjutraj pogosto bolel hrbet, zato sem razmišljala kakšna naj bo ustrezna vzmetnica za sedežno.

Najprej sem morala razmisliti, kako naj bo sestavljena sedežna v katero se bo vgradila posebna vzmetnica, ki bi vseeno imela videz sedežne. Najprej sem narisala celoten načrt in ga predstavila strokovnjakom, ki izdelujejo sedežne. Ker je bil to za njih nov projekt, ki ga še nikoli niso delali, smo naleteli na začetne težave. V sedežno naj bi vzmetnica bila nameščena tako, da ni vidna na zunaj in bi prostor še vedno deloval kot dnevna soba. Poravnana z robom sedežne je morala biti ravna. Na eni strani sem vseeno želela naslonjalo za sedežno. Tako so se lotili načrta in so ob vsaki strani najprej naredili oblogo iz umetnega usnja. Prav tako so nalsonjalo naredili iz umetnega usnja, ki je bilo bele barve. Znotraj sedežne, pa so naredili nosilce, tako da je vzmetnica bila nameščena na sredino in se v bistvu od zunaj ni videla. Preko sem namestila pregrinjalo, tako da je zunaj ležišče zgledalo kot sedežna in ne splana postelja. S tem sem ohranila videz dnevne sobe, ker nisem želela, da se spremeni v spalnico. Čez dan smo tako vsi člani družine uporabljali ležišče kot sedežno. Med širokom izbobom ležišč, sem se odločila, da bo vzmetnica trša na dotik oziroma, da se ob sedenju ni pogrezala.

Bila sem navdušena. Končno sem mirno spala celo noč, izbrana vzmetnica mi je nudila dober in kvaliteten spanec. Zjutraj, ko sem se vstala, me hrbet ni več bolel. Ker je bila inovacija vščeč tudi podjetju, pri katerem sem dala izdelat sedežno, so to idejo uporabili tudi za druge kupce. Tudi prijateljica si je nato v svojo dnevno sobo namestila vgrajeno vzmetnico.

…