Že od malega sem vedno gledala svojo sestro, ki ima lepe polne ustnice in si jih tudi jaz želela. Takrat, ko sem bila jaz majhna, povečanje ustnic ni bilo tako popularno, kot pa je danes. Danes je vse čisto drugače. Danes je povečanje ustnic, čisto navaden rutinski poseg, ki si ga lahko privošči že vsaka ženska.
Tako sem tudi jaz začela razmišljati, da bi si lahko končno naredila povečanje ustnic, ker sem si to res želela že od malih nog. Ne vem, zakaj me je bilo tako strah. Vem pa, da mene je vseh sprememb zelo strah, najraje vidim, da se pri meni nič ne spremeni, vse kar se posega v moje telo me skrbi. Tako sem bila skeptična, če grem na povečanje ustnic ali čeprav sem se zavedala, kako si to močno želim.
Prijateljica mi je svetovala, naj grem na pogovor in se bom po pregledu odločila. Vedela sem, da je to brez pomena, ker če bom enkrat šla na pogovor, potem se bom za to definitivno odločila. Malo je takih, ko gredo na pregled, da si naredijo povečanje ustnic in se potem za to ne odločijo, samo odvisno je, kako si to naredijo, v to sem prepričana.
Tako sem dolgo premišljevala, kaj naj naredim, ali naj si dam povečanje ustnic ali ne, na koncu pa sem se odločila, na podlagi ene gledane oddaje, kjer je bilo lepo opisano, kako to naredijo. Tako sem se naročila na pregled, čez 3 tedne sem imela povečanje ustnic in sem zadovoljna. Sedaj se sprašujem, zakaj sem tako dolgo čakala in da bom morala za naprej v življenju biti bolj odločna, kot sem sedaj, ker tako ne bom dosegla prav nič. Moje ustnice so sedaj polne, lepo je videti, lepša sem. Še dobro, da je povečanje ustnic, danes dostopno vsakemu.