Preveč sem se razdajala in prav nič nisem imela od tega. Prišel je dan, ko sem spoznala, da sploh ne vem, kdo sem in kaj si želim in takrat se je prebudila moja osebnostna rast, ker sem vedela, da tako naprej ne morem živeti.
Takrat sem v sebi čutila eno energijo, ki mi je govorila, pojdi za tisto srečo, ki te čaka, ne odnašaj več, kajti hoditi za drugimi ni prav in ti na dolgi rok ne prinese sreče, ker se enostavno nikoli ne spoznaš. Bila sem v srednjih letih, samska, žalostna, zdelo se mi je, da so okoli mene vsi srečni in da živim prav. Nekaj časa sem bila vedno najbolj glasna in samozavestna, na koncu pa sem ugotovila, da so vsi bolj srečni kot pa jaz, ko sem jim pametovala.
Zaključila se je ta moja zgodba in pri meni se je začela osebnostna rast, ki pa ni bila lahka. Ne vem, kako bi to razložila, ni bila lahka, ampak je bil občutek tisti, da sem svobodna in da imam sedaj čas zase in ne za druge. Kako narobe sem počela, ko sem neprestano mislila, da moram svoje mišljenje deliti okoli in ljudi prepričati, da imam jaz prav. No, ko sem to spoznala, da to ni prav, je bolelo, ker sem vedela, da sem zamudila svoj čas. Moja osebnostna rast je bila najbolj učinkovita, ko sem bila sama z seboj in ko sem morala sama reševati stvari, za katere sem prej mislila, da niso pomembne in da so enostavne.
Sedaj sem se našla, osebnostna rast se je začela pred dvema letoma in lahko rečem, da sem na začetku. Še veliko je potrebno, da bo moja osebnostna rast rasla in da bom res srečen človek v svoji koži in ponosna nase, kar bom v življenju dosegla. …