Vsako leto se na božično večer s prijatelji odpravimo na nočni pohod na bližnji hrib nad našim mestom k polnočnicam. To je eden izmed naših tradicionalnih pohodov, vsako leto organiziramo tri takšne pohode. Ta je edini, ko se v zavetju noči podamo na pot. Ostala dva sta dnevna, prvi je na vrsti takoj na novega leta dan, drugi pa na velikonočni ponedeljek. Oba sta organizirana z namenom, da porabimo vse kalorije pridobljene tako med novoletnimi kot velikonočnimi prazniki.
Ta božični nočni pohod je nekaj posebnega. Zunaj ogromna količina snega, mraz, nebo posejano z zvezdami in pa atrakcija našega nočnega pohoda, bakle. Z baklami smo opremljeni odrasli člani nočne odprave, otroci pa imajo v rokah svetilke. Predvsem zaradi varnosti smo se tako odločili, da kateri izmed otrok slučajno ne požge koga po obleki z baklo. Odrasli imamo vsak svojo baklo, otroci pa imajo vsak svoje svetilke. Sicer je kar nekaj negodovanja med otroci zakaj ne morejo tudi oni imet bakle, pa jim vsako leto znova in znova razlagamo zakaj je tako, da jim zaupamo zelo pomembno nalogo, da nam njihove svetilke v bistvo kažejo pot, kje moramo hoditi in osvetljujejo nevarno pot skozi temačen gozd. Da so njihove otroške svetilke zelo pomembne pri našem pohodu, da brez njih bi ostali doma, saj da bakle ne dajejo dovolj svetlobe in bi naša pot skozi temen in gost gozd bila nevarna in skoraj nemogoča. Tako jih vsako leto znova in znova potolažimo. Kako preprosto, kako učinkovito, samo znat moraš razložit in zanimivo predstavim zadevo in je stvar hitro urejena. Če bi le vse bilo tako lahko v življenju.
Dobro oblečeni zaradi mraza in opremljeni z baklami in svetilkami se odpravimo na pot po globokem snegu proti vrhu, kjer stoji majhna cerkvica. Sneg nam od mraza škripa pod nogami, ko se vzpenjamo. Ročne svetilke nam kažejo pot in po dobri uri zmerne hoje pridemo do cilja.
